Page 3 - Aluminij

Časopis Aluminij 4-6/2025 3

Običajno za uvodnik izberem pozitivno temo. Tokrat pa preprosto ne morem
prezreti občutka zaskrbljenosti, ki že nekaj časa visi v zraku. Zato naj bo ta
uvodnik povabilo k premisleku o prihodnosti. Dogodki, ki nas obkrožajo, nas
silijo, da znova premislimo pojme, kot so stabilnost, predvidljivost, napredek.
Vprašanja, ki jih prinašajo, segajo globlje – spodmikajo temelje tistega, kar se je
še včeraj zdelo samoumevno.

Svet je leta 2025 znova v stanju geopolitične turbulence. Izrael in Iran si
izmenjujeta napade, ZDA pošiljajo letalonosilke in signal moči, globalni trgi
pa dihajo v ritmu napetosti. Hormuška ožina, ta ozka in hkrati strateško
nepogrešljiva morska žila, je znova na robu zaprtja. Cene nafte poskakujejo,
zaupanje investitorjev niha, zdi se, da svetovna ekonomija visi na tanki niti – in
ALEKSANDRA JELUŠIČ, vedno znova preverja, kdaj bo ta nit dokončno popustila.
glavna urednica
Kot talumovka, ki dnevno spremljam dogajanje v svetu, čutim, kako močno ta
dinamika prodira v naše operativne temelje. A hkrati kot človek z distanco in
širšim pogledom ne morem mimo občutka, da se dogaja nekaj globljega – nekaj,
Na robu kar se ne odraža le v porastu cen. Dogaja se temeljno premikanje razmerij
moči. Svet, ki smo ga še pred petimi leti razumeli kot razmeroma stabilnega, se
spreminja v areno silnic, v kateri predvidljivost postaja luksuz.
predvidljivosti Napovedovanje prihodnosti je v takšnih časih sila nehvaležno opravilo. Trende

zamegljujejo nenadne eskalacije, politične odločitve prehitevajo ekonomsko
»Ko ne moremo napovedati logiko, analiza tveganj je vsak teden znova napisana. Paradoksalno pa prav v
prihodnosti, si jo moramo upati tej nepredvidljivosti nastaja nova konstanta: potreba po odpornosti. Odpornosti
podjetij, sistemov, ljudi. Ne v smislu trdega vztrajanja, temveč sposobnosti
soustvarjati.«
fluidnega prilagajanja – in predvsem zavesti, da živimo v času, ko bo prožnost
pomembnejša kot moč, presoja dragocenejša kot hitrost in povezovanje bolj
smiselno kot zmagovanje.

Zato danes ne pišem, da bi opozarjala ali svarila. Pišem, ker želim izraziti
odgovornost – kot del podjetja, ki soustvarja zgodbo o aluminiju, surovini
prihodnosti, ki jo potrebujeta tako energetski prehod kot vsakdanje življenje.
A tudi kot državljanka sveta, ki noče več pristajati na retoriko ločevanja, šokov
in strahu. Če je vojna najlažje orodje za razgradnjo, potem mora biti misel
najmočnejše orodje za gradnjo. Gradnjo sveta, v katerem kljub nepredvidljivosti
ostaja prostor za človeka. Za njegovo etiko, razsodnost in vizijo.