Page 31 - Aluminij

Časopis Aluminij 1-3/2024 31

komunikacija, velika odgovornost za ljudi, slaba plača, karierna negotovost in nezmožnost napredovanja, slabo sodelovanje pri
odločanju, telesna ali socialna izolacija, slabi odnosi, možnost konfliktov in nasilja, neustrezni ekološki in ergonomski delovni pogoji,
izmensko delo, monotonija pri delu, podaljšan ali nepredvidljiv delovnik, prevelik obseg dela, kratki roki, slaba organizacija dela.

Na človekovo zaznavanje in intenzivnost reakcije na stresorje vplivajo tudi človekove osebnostne lastnosti. Stres je v bistvu
prilagoditveni odgovor oziroma reakcija telesa na dogodek, ki ga posameznik doživlja kot ogrožajočega ali čustveno vznemirljivega.

Vpliv stresa na zdravje in njegove posledice
Škodljiv je ponavljajoč ali dolgotrajen stres (t. i. distres). Pod močnim psihičnim ali fizičnim pritiskom začne človekovo telo izločati
hormone (npr. kortizol in adrenalin), ki povzročijo spremembe v delovanju telesa. Poviša se krvni tlak ter povečajo srčni pulz, fizična
aktivnost in metabolizem. Posamezniku lahko omogoča uspešnejše funkcioniranje pod pritiskom, če to traja krajši čas. Spremembe
pa lahko imajo škodljiv vpliv, če organizem v takih razmerah deluje dlje časa. Če je stres prevelik, se lahko pojavijo psihosomatske
ali druge mentalne težave. Dolgotrajen stres lahko povzroča napade panike, zaskrbljenost, prisilna dejanja, spremenljivo počutje,
iracionalne strahove, depresijo, fobije, jezo in razdražljivost.

Posledice duševne obremenjenosti so lahko zmanjšanje funkcijske zmogljivosti in storilnosti, motnje delovanja posameznih organskih
sistemov telesa, zmanjševanje veselja do dela, motnje psihičnega ravnovesja ter občutek povečanega napora.

Za uspešno delo vedno ocenimo tudi psihične zahteve, ki jih mora izpolnjevati zaposleni. Priporočeno je, da se v oceni tveganja opredelijo
vsaj naslednje psihološke zahteve: spoznavne (zaznavanje in ocenjevanje predmetov, dogodkov oblik), miselne in intelektualne
(koncentracija, reagiranje na različne situacije, povezovanje informacij, spomin, načrtovanje, miselna analiza, reševanje problemov,
odločanje), čustvene (obvladovanje lastnih občutij, žalosti, jeze, strahu in reakcij nanje) ter t. i. psihomotorične funkcije (usklajenost
vidnih zaznav s funkcioniranjem nog in rok, spretnost, hitrost reakcij na vidne in slušne signale).

Za vsako delovno mesto sta nujna smiselno oblikovanje dela in selektiven izbor delavcev glede na njihove sposobnosti za opravljanje
določenega dela. Na velikost obremenitve vplivajo tudi čas dela, razdelitev in trajanje odmorov med delom, način predstavitve informacij,
kakovost delovnega okolja ter način vodenja dela.

Merjenje stresa
Stres lahko povzroči več dejavnikov, katerih učinke lahko merimo na več načinov. Po eni izmed fizioloških metod merimo stres preko
holesterola, z drugimi metodami merimo psihične spremembe, ki so povezane s čustveno vzdraženostjo. Najbolj priljubljen pristop
je diagnostika zunanjih izvorov stresa s pomočjo seznama, na katerem oseba opredeli krize, življenjske dogodke in spremembe v
življenju. Ti dogodki imajo izvor izven delovne organizacije in situacije, bistvene pa so tudi krize ter spremembe pri delu.