Page 24 - Aluminij

Osnovne svetlobne veličine
Osnovne svetlobne veličine za tisti
del sevanja, ki ga zazna človeško
oko, so:
• svetilnost: merilo za količino svetlobe,
ki seva v določeno smer; oznaka:
I, enota: kandela (cd);
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU • svetlobni tok: merilo za količino
energije, ki jo svetlobni vir seva v
Ergonomija prostor; oznaka: grška črka F, enota:
lumen (lm);
• osvetljenost: merilo za količino
Vidne obremenitve svetlobnega toka, ki pade na
ploskev; uporablja se kot merilo za
primerno osvetljen prostor; oznaka:
TINA LESJAK, FOTO: DEPOSITPHOTOS E, enota: lux (lx);
VIR: Z. Balantič, A. Polajner, S. Jevšnik: • svetlost: edina svetlobno-tehnična
Ergonomija v teoriji in praksi; T. Lesjak: Ergonomska veličina, ki jo človek neposredno
analiza delovnega mesta v podjetju Talum d.d. zaznava; oznaka: L, enota: kandela
Kidričevo (magistrsko delo) na kvadratni meter (cd/m2 ).

O pomenu ergonomije na delovnem mestu Načrtovanje in ustrezna
smo pisali že v prejšnjih številkah časopisa razsvetljava
Aluminij. Tokrat podrobneje predstavljamo Primerno razsvetljavo dosežemo
področje, ki se ukvarja z vidnimi z ustrezno omejitvijo bleščanja,
obremenitvami zaposlenih.
zadostno ravnjo osvetljenosti,
harmonično porazdelitvijo svetlosti,
ustrezno barvo svetlobe, primerno
smerjo svetlobe, zadostnim
Človek in svetloba indeksom barvnega videza in
Elektromagnetno delovanje, ki ga zazna človeško oko, je vidna svetloba. To je enako ustreznimi sencami, ki jih povzroča
elektromagnetno sevanje ali valovanje kot pri radijskih valovih ali rentgenskem sevanju, razsvetljava.
le valovne dolžine so druge.
Za različna dela, ki jih opravljamo,
Človek z očmi loči le svetlobo med 380 in 830 nm valovne dolžine. K svetlobi štejemo tudi moramo izpolnjevati različne (težje
UV svetlobo z manjšimi valovnimi dolžinami (do 380 nm) in IR svetlobo z večjimi valovnimi ali lažje) vidne naloge. Količina
dolžinami (nad 830 nm). svetlobe, ki jo potrebujemo za
učinkovito delo, je odvisna od
Osnovni pogoj, da vidimo, je svetloba. Od predmetov odbita svetloba konča na mrežnici narave dela, ostrine našega vida in
očesa in s tem omogoča zaznavo sveta okoli nas. Oko (del organa za vid) ima po mrežnici delovnega okolja. Pri delu moramo
razvrščene fotosenzorje (čepnice, paličnice), ki vpadno svetlobo spremenijo v živčne videti ozadje predmeta dela, predmet
impulze. Ti se po vidnih živcih prenesejo v možgane, kjer sestavijo sliko naše okolice. dela in okolico delovnega mesta.

Običajno pride svetloba v oko kot: Cilj načrtovanja in oblikovanja
• odsevana svetloba iz okolja opazovanega predmeta in opazovalca, svetlobnega okolja na delovnem
• odsevana svetloba od opazovanega predmeta, mestu je zmanjšanje stopnje utrujenosti
• neposredno iz vira ali virov svetlobe. delavca in povečanje delovne
storilnosti. Realizacija tega pomeni
Telesa, ki emitirajo svetlobo, imenujemo svetlobni izvori. Poznamo umetne (v ionizirajoči, izboljšanje zaznave vizualnih informacij,
termični ali fluorescentni obliki) in naravne izvore (sonce). zmanjšanje števila napak in nesreč
pri delu, ohranjanje funkcijske
Najboljša je uporaba dnevne svetlobe. Če je na delovnem mestu potrebno dopolnjevanje sposobnosti delavcev, odpravljanje
z umetno svetlobo, moramo biti pozorni predvsem na: porazdelitev svetlobe, pravilno upada delovne storilnosti, preprečitev
usmeritev, kontrast, osvetljenost in barvo svetlobe. Barva svetlobe ima močan slabe kakovosti izdelkov, zmanjšanje
psihološki in fiziološki vpliv, zato se mora umetna razsvetljava čim bolj približati delovne obremenitve delavcev ter
dnevni svetlobi. ustvarjanje občutka ugodja pri delu.