Page 45 - Aluminij

ALUMINIJ {tevilka 2, stran 20
NAMESTO REPORTA@E

Pust » Tudi talumovci smo imeli svoj

'karneval'.«

DARKO FERLINC
FOTO: DARKO FERLINC

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pust

Pustni ~as se datumsko spreminja in je vsako leto odvisen od velike
no~i. Prava in glavna pustna dneva sta dva, pustna nedelja in pustni
torek. Ime tega ~asa se smiselno ve`e na latinsko besedno zvezo dome-
nica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne,
pusti meso, predpostna nedelja). Praznovanje pus ta sega v
predkr{~ansko dobo, njeno izro~ilo so prevzeli Rimljani in si v pred-
pomladnem ~asu ustva rili ve~ praznikov, ob katerih so se tudi {emi-
li. Praznovanje in {emljenje sta se je klub upiranju uveljavljajo~e se
Cerkve nadaljevala tudi po pokristjanjenju; v 10. stoletju je odpor pone-
hal. V Srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na ~as pred
{tiridesetdnevnim postom.
Beseda pust, ki jo je poznal `e Trubar, je verjetno nastala iz »meso-
pust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil
dobesedni prevod italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti
meso«. Iz italijanskega car neleva je nastala beseda carnebale, iz te pa
evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali
»pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne
uporablja ve~, v ruskem okolju pa {e vedno pomeni »{tiridesetdnevni
post«.
K pomenu besede »ma{kara, pustna {ema« obstajajo {e izrazi: pústar,
pústnjak, pústnik, fá{enk in kurent. Izraz pústnik pomeni {e izraz za
meseca februar in marec. Kot splo{na beseda ima kurent pomen
»pustna {ema v ko`uhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokriva-
lom, znana v vzhodni Sloveniji«.
Mo~na zakoreninjenost izrazov pust in kurent je podobno kot pri pri-
imkih Petek in Bo`i~ dala osnovo za nastanek dveh priimkov, Pust in
Kurent.
Letos, ko je tudi Ptuj evropska prestolnica kulture, je bil prav pustni
karneval klju~ni dogodek. Bojda se je na ptujskih ulicah zbralo rekord-
no {tevilo ljudi. Menda jih je bilo okoli 60.000. V povorki je sodelo-
valo 4.500 mask in ve~ kot 100 skupin iz osmih dr`av.
Naslednji najve~ji karneval je v Cerknici, kjer v pustnem ~asu oblast
prevzamejo Butalci. Na Coprni{kem balu v Butalah se je zbralo oko-
li 10.000 ljudi.
Medtem ko v mestih pustujejo, pa po okoli{kih vaseh fa{enkujejo.
Tako je tudi v Markovcih. @e se je zdelo, da bo fa{enk v Mar kov cih
in okoli{kih vaseh po~asi potonil v pozabo in bodo tudi tamkaj{nji
ljudje hodili gledat pustno dogajanje na Ptuj. Toda doma~ini so se
pred dobrim desetletjem kar ~ez no~ zganili in organizirali svoj prvi
fa{enk v Zabovcih in Markovcih. Sam sem vedno bolj prepri~an, da
kurent, ki je, mimogrede, postal le {e nekak{na blagovna znamka in
`e dolgo ne slu`i ve~ svojemu namenu, ne sodi v mesto, ampak na
vas. Morda je res, da ga v vaseh vidi manj ljudi, toda s primerno ure-
ditvijo prostora za povorke – tu mislim predvsem na ceste in tribune
– bi ga lahko videlo prav toliko ljudi kot v mestu. To velja seveda tudi
za vse druge etnografske like iz okoli{kih vasi.p