Page 44 - Aluminij
P. 44
ALUMINIJ {tevilka 2, stran 19
POSTANEK
@ivljenje je ma{karada
Kon~no se je zgodila zima, tista `ivi.« (@ivljenje je ma{karada, poslu{alec, potem se vsa ta `are~a
ALEKSANDRA JELU[I^
FOTO: ALEKSANDRA JELU[I^ prava, ko pod ~evlji za{kripa in se pod tujo masko vsak se skriva, ki strast usuje nanj, v najbolj nagon-
narava oble~e v nedol`no belino, vase zaupanja nima. @ivljenje je ski in prvobitni obliki. Je bil pa~
da za~uden obstane{ pred njenim ma{karada, ljudje so krivi, s tujo priro~en in ob nepravem ~asu na
ustrojem in se ne more{ na~uditi, masko se la`e `ivi). Nasmehnem nepravem mestu. Po`rl je vse, kar
kaj je sposobna ustvariti. Kot bi se in moje misli `e zapisujejo. Pust je bilo namenjeno drugim, pa je
veter spenil oblake in jih ravno je ~as, ko odvr`em svoj obraz in zaradi cenzure ostalo pod masko.
prav zamrznjene poslal na Zem - sem lahko tisto, kar bi `elela biti, No~ vr`e svoj zastor. Konec je
ljo, da prekrije nesnago, nabrano ~e ne bi bila to, kar sem. Lah ko igre. Bodi, kar si, ~e {e ve{, kdo
po kotih sveta. Ko odvr`em zad- sem kosmata in brkata ma~ka, ki si bil, ko {e nisi igral. Kdo sem
njo zvrhano lopato snega, {e ved- se ves dan preteguje na soncu, danes? Klovn, levinja ali slon?
lahko sem ~arovnica na metli, Verjetno vse to in {e ve~ …
Marsovec, Indijanka z lokom in Razposajeno igriva kot klovn,
o{iljenimi pu{~icami, lahko sem borka za gri`ljaje dneva kot levi-
… Vse sem lahko. In ~e smo za nja, le slon mi je {el s svojo potr-
pusta lahko vse tisto, kar bi radi pe`ljivo naravo in debelo ko`o
bili, pa ne moremo, potem je vedno na `ivce. Zdaj opa`am, da
`ivljenje ma{karada, v kateri vsak po~asi razumem tudi smisel slo-
igra svojo dobro premi{ljeno vlo- na v tem cirkusu `ivljenja. Zato
go. Zjutraj se dvigne zastor dne- ~lovek potrebuje karneval. Kar -
va brez gledalcev. Nih~e ne plo- ne val je ~as, ko za hip odlo`i{ svoj
ska, nih~e ne `vi`ga … Stopimo obraz in poka`e{ notranjo stran
pred ogledalo in si nadenemo svojega bistva. ^love{ko skraj-
tan~ico vsakodnevnega nadzora, nost v vsej pestri paleti nagonske-
samokontrole, osebne cenzure in ga. Vsi tisti, ki se na{emijo v `ival-
kariraste ideologije, ki se po ske vzorce z brki in u{esi, si skri-
potrebi lahko spremeni v druge voma `elijo iz`iveti svoje naravne
barve in vzorce. Potem mol~imo in prvobitne nagone. Vsaj za hip
takrat, ko bi morali kri~ati, se sme- se `elijo dotakniti ~love{ke divjo-
jimo, ko bi morali to~iti krokodi- sti, ki jih ohranja pri `ivljenju in iz
no nimam prave ideje za februar-
lje solze, in smo prijazni s tistimi, njih vsak dan naredi bojevnike
sko kolumno. ^asopisi se bodo
spet razpisali o karnevalu, o ki bi jih brez maske gladko posla- brez razloga. Potrebujemo svoje
pustni tradiciji in valentin~kih. li v maloro. To je na{a skrbna igra, drobne norosti, ko se vsakdanji
Polni bodo nasvetov o popolni ki jo strokovno imenujemo oseb- nadzor spusti s prekratke vrvice
ljubezni pod masko in na{li bodo na diplomacija v belih ro ka - samokontrole. Potrebujemo le -
vse odgovore na zapletena `iv - vi~kah. Ob~utke je treba potisni- gal no anarhijo, da udejanjimo
ljen jska vpra{anja. Ob branju me ti dale~ v najgloblji prekat srca, da svoje misli … In misel je meso po -
bo zvilo v `elodcu od sladkobe- nam ne bi uhajali in zmotili stala. In vsaki~, ko snamemo svoj
sedi~enja in zavijanja `ivljenja v skrbno spisanega scenarija, ki obraz in si nadenemo masko, o
ki~ast celofan s pentljico. Takrat nam zagotavlja, da bomo tudi jutri sebi izvemo novo zgodbo. Vsak
jo ujamem. V mislih se mi odvrti glavni igralec v dobro premi{lje- »maskenbal« je za~etek nove ilu-
pesem sarajevske skupine Te`ka ni predstavi. Potem pride ve~er. zije in korak bli`e k samemu sebi
industrija z naslovom @ivot je »O`ete limone« se ponovno posta- … Zato: »Nemoj da skriva{ lice
maskenbal. Moje misli poplesu- vijo pred ogledalo in kon~no sna- malo, pusti ga, neka sja, nikome
jejo v znanem napevu: »@ivot je mejo svojo masko. Izpod nje se nije do tebe stalo, sami smo, samo
maskenbal, pod tudjom maskom vsujejo zatirane strasti, znoj, gnoj- ja i ja.« (Ne skrivaj svojega male-
svako se krije, ako u sebe siguran ne rane iz na{tetih bitk, `alost, ga obraza, pusti ga, naj sije,
nije. @ivot je maskenbal, ljudi su jeza, srd in gnev, smeh, ironija, nobenemu ni zate mar, sama
krivi, s tu|om maskom lak{e se cinizem … ^e je ob tebi priro~en sva, samo jaz in jaz.)p
